Ko je bilo leta 1893 v Domžalah ustanovljeno Bralno društvo, so se slovesnosti udeležili tudi ljubljanski Sokoli. Josip Kušar, deželni poslanec in predsednik novega Bralnega društva, je na slovesnosti govoril tudi kot starosta Sokola, Vilfan pa kot tajnik Sokola. V katerem sokolskem društvu sta imela omenjeni funkciji poročilo ne pove, najbrž v ljubljanskem.Da je bilo več Domžalcev pri ljubljanskem Sokolu lahko sklepamo po pogostih izletih tega društva v Domžalah. Priprave za ustanovitev Sokola v Domžalah so se začele leta 1905.

  Dne 8. oktobra istega leta so oblasti predložili društvena pravila, ki so jih za pripravljalni odbor podpisali predsednik Andrej Slokar, podpredsednik Franc Breceljnikin tajnik Bedrih Polak. V pravilih so med drugim zapisali, da bodo skrbeli za redne telovadne vaje, da bodo usposobili učitelje za telovadbo, da si bodo oskrbeli telovadnico, v društvu bi lahko telovadili tudi nečlani, izdajali bi knjige in časnike o telovadbi, ustanovili bi svojo godbo ter prirejali telovadne prireditve, izlete, zabave, shode s petjem, deklamacijami, govori in plesi. Ustanovni občni zbor je bil 26. decembra 1905. Za prvega starosto so izvolili Andreja Slokarja, žal podstarosto Bedriha Polaka, za načelnika, Franca Breceljnika za blagajnika, Franca Kuharja, za tajnika Kristijana Engelmana. Odborniki pa so bili se jam, Rihtar, Anton Zalokar in lvan Kralj. Dokler niso imeli svojih prostorov, so telovadili pri Slokarju, kjer se odvijalo tudi drugo društveno življenje. Telovadbo je do pomladi 1906 poučeval načelnik Breceljnik, nato dve leti Drenik iz Ljubljane. V letih 1907 je postal načelnik Franc Majzelj, ki je bil nato pet let duša društvenega življenja v domžalskem Sokolu. V njegovem času, 15. avgusta 1907, je bil na sejmišču v Gornjih Domžalah telovadni nastop Slovenske, sokolske zveze.