Na Lipoglavu je bila od leta 1865 do 1910 zasilna šola, pozneje, do leta 1938 redna šola v prostorih, ki so bila last župnijskega urada Lipoglav. Prostor za šolo ni bil primeren, kot tudi ne stanovanje za učitelja. Prebivalci Lipoglava in okoliških vasi so v želji za primernejšimi šolskimi prostori pričeli s pripravami na gradnjo novega šolskega poslopja in ga z velikimi napori zgradili do leta 1938.

Lastniki zemljišča (Bozja Janez in Grum Janez) so potrebni prostor za zgradbo, dvorišče in odstopili brezplačno. Prebivalci so večji del materiala prispevali in opravili dela prostovoljno. S kakšnimi napori so gradili ob takratnih tehničnih in transportnih možnostih, si lahko predstavljamo. Priprava gradbenega materiala je bila ročna, vsi prevozi materiala opravljeni le z živinsko vprego. Opeka je bila prepeljana iz štiri kilometre oddaljene želežniške postaje Šmarje-Sap po strmi cesti z živinsko vprego.

V letu 1938 je bilo dograjeno nadstropno šolsko poslopje z dvema učilnicama, dodatnimi prostori in stanovanjem za učitelje za čas njihovega poučevanja na tej šoli. Pouk v novem poslopju "LJUDSKA ŠOLA LIPOGLAV" je trajal komaj štiri leta, do jeseni 1942, ko je bila šola požgana. Šolsko poslopje je bilo popolnoma uničeno, ostali so le goli obodni zidovi. Pouk je bil za daljši čas prekinjen, dokler niso vaščani, predvsem ženske, moški so bili v internaciji ali pobiti, uredili prostor v privatni hiši na Velikem Lipoglavu za zasilni pouk.



Po končani drugi svetovni vojni so prebivalci Lipoglava in okoliških vasi ponovno prispevali v materialu in prostovoljnem delu pri obnovi uničenega šolskega poslopja.

Vse do danes so domačini in vodja šole lepo skrbeli za opremljenost in urejenost šole, tako, da nam je danes v veselje in ponos.
Pridite in poglejte, ne boste razočarani. Veselimo se vašega obiska še posebno na velikem lepo urejenem športnem igrišču.